You are here

Študent in status študenta

ŠTUDENT IN STATUS ŠTUDENTA

 

Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu. Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico, opredeljuje ga Zakon o visokem šolstvu, pri čemer so posamezne pravice podrobneje urejene tudi v drugih zakonih. Posebne oblike, pravice in dolžnosti študenta so opredeljene tudi v Statutu Univerze v Ljubljani.

 

POSEBNE OBLIKE STATUSA ŠTUDENTA

 

Študentom, ki imajo status študenta športnika, študenta priznanega umetnika ali študenta s posebnimi potrebami oziroma ki zaradi svojega obštudijskega delovanja, bolezni ali okvare ne morejo opravljati študijskih obveznosti v roku, se lahko status študenta izjemoma podaljša.

Status študenta športnika dobi študent, ki ob vpisu v prvi ali višji letnik predloži potrdilo o kategorizaciji pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

Status študenta priznanega umetnika dobi študent, ki mu ga senat članice na njegov predlog na temelju predloženih kritik, objavljenih v strokovnem in dnevnem tisku, podeli s sklepom.

Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne komisije za usmerjanje otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami ali mnenje invalidske komisije.

Članica za študente s posebnimi oblikami statusa študenta s pravili opredeli način opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za prehod v višji letnik.

 

ŠTUDENT IN NJEGOVE PRAVICE

 

Ko postaneš študent, pridobiš določene pravice (in seveda obveznosti). Pravice so vezane na status študenta, ki ga pridobiš vsako leto ob vpisu in je vezan na trajanje študijskega leta (študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra).

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:

  • se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij po študijskem programu  pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
  • lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu,
  • lahko študij zaključijo v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom, če visokošolski zavod to dopušča (hitrejše napredovanje),
  • se lahko izobražujejo po več študijskih programih hkrati (vzporedno izobraževanje) v skladu s statutom visokošolskega zavoda.

Druge pravice

Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če:

  • niso v delovnem razmerju ali
  • ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,
  • niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma
  • niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.

Študenti imajo pravico preko svojih predstavnikov sodelovati pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov – način je podrobneje določen s statutom zavoda. Vsak študent pa ima pravico voliti dekana oz. rektorja na svojem visokošolskem zavodu.
Pravice in ugodnosti, ki upoštevajo status študenta, so torej štipendije, subvencije za prevoz, prehrano in bivanje, zdravstveno varstvo ter študentsko delo.

                                                              

PRENEHANJE STATUSA ŠTUDENTA

 

Status študenta preneha:

  • študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
  • študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij (to velja od študijskega leta 2017/18 dalje, in sicer od vključno 17. 11. 2017 dalje),
  • študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
  • če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
  • če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • če se izpiše,
  • če je bil izključen.       

Ne glede na četrto alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

V primerih iz četrte, pete in sedme alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

V primerih iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se lahko študent po zaključku študijskega programa odpove statusu študenta. - študent se po zaključku študijskega programa na podlagi petega odstavka 70. člena Zakona o visokem šolstvu lahko odpove statusu študenta od 1. oktobra 2018.

Način in obliko zagotavljanja podatkov glede odpovedi statusa študenta iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za visoko šolstvo.

 

ABSOLVENTSKI STAŽ

 

Dodatno leto oziroma absolventski staž je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne diplomira oziroma dokonča podiplomskega študija. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer, če :

  • ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer; potem mu status preneha že ob zaključku zadnjega semestra),
  • ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku. 

 

DISCIPLINSKA ODGOVORNOST ŠTUDENTOV

 

Disciplinsko odgovornost študentov univerze ureja Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme senat univerze. Pred sprejemom pravilnika o disciplinski odgovornosti študentov mora senat pridobiti mnenje študentskega sveta univerze. Pravilnik ureja disciplinske kršitve študentov Univerze v Ljubljani, disciplinske ukrepe ob njihovi ugotovljeni disciplinski odgovornosti, disciplinske organe in njihove pristojnosti, disciplinski postopek in pravno varstvo študentov, obravnavanih v disciplinskih postopkih. Pravilnik velja za vse študente Univerze in za osebe brez statusa študenta, ki opravljajo študijske obveznosti ter za kandidate za vpis na Univerzo.

 

Pravilnik loči dve stopnji kršitev, in sicer lažje in težje, in neizpolnjevanje obveznosti.

Lažje disciplinske kršitve so:

 1. ravnanje zoper čast in dobro ime drugega študenta, zaposlenega ali zunanjega sodelavca Univerze ali njenih članic,

2. oviranje drugega študenta pri izpolnjevanju njegovih študijskih obveznosti ali obveznosti pri raziskovalnem ali umetniškem delu,

3. motenje izvajanja pedagoške ali raziskovalne ali umetniške dejavnosti na Univerzi ali njenih članicah ter dela knjižnic,

4. povzročitev premoženjske škode Univerzi ali njenim članicam, drugemu študentu, zaposlenemu ali zunanjemu sodelavcu Univerze ali njenih članic do vključno 5.000 evrov,

5. lažja kršitev pravil uporabe univerzitetnega informacijskega omrežja.

6. člen (težje disciplinske kršitve)

 

Težje disciplinske kršitve so:

1. dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja zoper življenje, telo ali spolno nedotakljivost ali drugega nasilnega kaznivega dejanja zoper študenta, zaposlenega in zunanjega sodelavca Univerze in njenih članic, in druga dejanja, ki predstavljajo nadlegovanje ali trpinčenje drugih študentov, zaposlenih ali zunanjih sodelavcev Univerze ali njenih članic,

2. dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, s katerim je prekršena zasebnost študentov, zaposlenih ali zunanjih sodelavcev Univerze ali njenih članic,

3. dejanje, s katerim študent povzroči premoženjsko škodo Univerzi ali njeni članici, drugemu študentu, zaposlenemu ali zunanjemu sodelavcu Univerze ali njenih članic, ki presega 5.000 evrov,

4. kršitev pravil uporabe univerzitetnega informacijskega omrežja, s katero se ogrozi integriteta informacijskega omrežja ali njegovega dela, s katero se ogrozi integriteta ali 3 zaupnost podatkov uporabnikov ali upravljavcev omrežja ali s katero se omogoči posest ali posredovanje prepovedanega slikovnega in drugega gradiva,

5. ponareditev listine ali uporaba ponarejene ali spremenjene listine kot prave,

6. prevara pri preverjanju znanja ali prevara pri opravljanju drugih študijskih obveznosti (npr. neupoštevanje navodil izvajalca med potekom preverjanja znanja, sodelovanje z drugimi osebami na nedovoljen način med potekom preverjanja znanja, uporaba nedovoljenih pripomočkov, plagiatorstvo, lažno predstavljanje, prepisovanje od drugih udeležencev ipd.),

7. oviranje drugih študentov pri izpolnjevanju študijskih obveznosti ali obveznosti pri raziskovalnem ali umetniškem delu, če se s tem onemogoči redno napredovanje v višji letnik ali povzroči prekinitev študija,

8. onemogočanje izvajanja pedagoške ali raziskovalne ali umetniške dejavnosti na Univerzi ali njenih članicah ter dela knjižnic,

9. neupravičena proizvodnja, promet ali posest prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu v prostorih Univerze ter omogočanje njihovega uživanja drugim v prostorih Univerze ali pri izvajanju organiziranih oblik študijskega procesa izven prostorov Univerze,

10. kršitev ugleda Univerze ali njenih članic,

11. javno spodbujanje k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti, ali spodbujanje k nasilju in vojni v prostorih Univerze ali pri izvajanju organiziranih oblik študijskega procesa izven prostorov Univerze,

12. kršitev izpitne tajnosti in pomoč pri kršitvi oziroma napeljevanje h kršitvi izpitne tajnosti,

13. oviranje izpolnjevanja študijskih obveznosti ali obveznosti pri raziskovalnem ali umetniškem delu ter oviranje udeleževanja pedagoškega procesa študentom s posebnim statusom,

14. zloraba statusa študenta s posebnim statusom,

15. omogočanje rabe, prodaja ali neupravičena zastavitev študentske izkaznice drugi osebi, kakršnakoli zloraba izkaznice ali ponarejanje izkaznice,

16. zloraba ali oviranje izvrševanja pravic, ki po zakonu izhajajo iz statusa študenta,

17. oviranje dela organov Univerze ali njenih članic,

18. oviranje dela predstavnikov študentov v organih Univerze ali njenih članic,

19. prevara v prijavno-sprejemnem postopku.
 

Za disciplinsko kršitev se izreče eden od naslednjih ukrepov:

  1. opomin,
  2. ukor,
  3. prepoved opravljanja izpitov za obdobje enega do treh izpitnih rokov,
  4. prepoved opravljanja študijskih obveznosti ali udeleževanja izobraževanj za časovno omejeno obdobje, ki ne sme biti daljše od petih mesecev,
  5. začasna izključitev z Univerze in prepoved opravljanja študijskih obveznosti v času izključitve, ki ne sme biti daljša od petih let,
  6. trajna izključitev z Univerze in trajna prepoved opravljanja študijskih obveznosti,
  7. trajna prepoved vpisa na Univerzo in trajna prepoved opravljanja študijskih obveznosti.

Opomin se izreče za lažjo kršitev, ukrepi od 2. do 7. točke pa se izrečejo za težje kršitve in za poskuse težjih kršitev, za lažje kršitve pa le, če je bil študentu že izrečen opomin.

Lahko se izrečejo tudi stranski disciplinski ukrepi:

  • pisno opravičilo osebi, ki je bila z disciplinsko kršitvijo prizadeta,
  • nudenje pomoči na katerikoli članici ali rektoratu Univerze,
  • povrnitev povzročene premoženjske škode.
     

Stranski ukrep se lahko izreče, če se študent s tem strinja in če disciplinska komisija meni, da bi tak ukrep lahko vzgojno vplival na študenta ter če strožji ukrep ni potreben.

Namen disciplinskih ukrepov je vzgojno vplivati na študenta, izreče pa se najmilejši ukrep, ki po oceni pristojnega disciplinskega organa zadosti temu namenu.

Disciplinski organi morajo pri izrekanju disciplinskih ukrepov upoštevati:

  • študentova predhodno že ugotovljena disciplinska odgovornost v tekočem ali drugem študijskem programu, če od nje ni preteklo več kot tri leta,
  • okoliščine, v katerih je študent storil kršitev,
  • nagibe, iz katerih je storil kršitev,
  • stopnjo študijskega programa, v katerega je vpisan študent,
  • študentovo obžalovanje za storjeno kršitev in njene posledice,
  • posledice kršitve za zdravje in življenje ljudi,
  • višina materialne škode,
  • vpliv kršitve na ugled Univerze oziroma njene članice.

Postopek je dvostopenjski. Na prvi stopnji poteka pred disciplinsko komisijo I. stopnje članice, v primeru pritožbe na drugo stopnjo (oziroma v primeru izrečene sankcije izključitve) pa odloča disciplinska komisija II. stopnje Univerze v Ljubljani. Člani prvostopenjske komisije so trije (predsednik je predstavnik pedagoških delavcev članice, dva člana in njuna namestnika pa imenuje študentski svet članice izmed študentov članice), medtem ko je drugostopenjska komisija petčlanska. Sestavljena je iz predsednika in dveh članov iz vrst pedagoških delavcev, voljenih s strani senata univerze, ter dveh članov in njunih namestnikov iz vrst študentov, ki so voljeni s strani študentskega sveta univerze.

Uvedbo postopka predlaga z vložitvijo pisne prijave na disciplinsko komisijo članice vsak zaposleni na Univerzi, vsak študent Univerze ali vsak, ki sodeluje v pedagoškem procesu na Univerzi . Postopek se lahko začne tudi na podlagi drugače ugotovljenih okoliščin (npr. objave v medijih), ki izkazujejo disciplinsko kršitev. Prijava mora biti vložena najkasneje v petih delovnih dneh, odkar se je izvedelo za domnevno kršitev, sicer se vložena prijava zavrže. Prijava mora vsebovati navedbo kršitve (kdaj, kaj in kako se je zgodilo) in kršitelja ter predloge dokazov. Disciplinski postopek se začne z vročitvijo dopisa študentu o očitani disciplinski kršitvi in opisu povezanih okoliščin, ki vsebuje vabilo na disciplinsko obravnavo in mora biti odpremljen najpozneje v sedmih dneh od prijave.

Študent mora dobiti vabilo na obravnavo najmanj deset dni pred narokom. V primeru, da se študent obravnave ne more udeležiti, se lahko v petih dneh pisno opredeli do kršitve. Če se študent na vabilo odzove in odsotnost opraviči, se mu pošlje novo vabilo, v nasprotnem primeru pa se obravnava opravi brez njegove navzočnosti.

Na obravnavi se študenta in priče zasliši, ter vpogleda v pisne dokaze. Disciplinska obravnava se zaključi z razglasitvijo sklepa. Če disciplinska odgovornost ni ugotovljena, se postopek ustavi s sklepom, ki vsebuje navedbo, da se postopek ustavi. Študent lahko v treh delovnih dneh pisno zahteva obrazložitev sklepa, disciplinska komisija pa mora najpozneje v osmih dneh izdati in odpremiti obrazloženi sklep.

Pritožbeni postopek se začne z vložitvijo pritožbe študenta ali morebitne druge osebe s pravnim interesom, ki se vloži v osmih delovnih dneh od dneva vročitve obrazloženega izpodbijanega sklepa ali izreka disciplinske komisije članice. Pritožba se lahko vloži zaradi nepopolno ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka.

Disciplinska komisija Univerze lahko s pisnim sklepom:

- pritožbo zavrže, če je prepozna, če jo je vložila oseba, ki je ni imela pravice vložiti, če nima vseh sestavin ali je vložena iz nedovoljenih razlogov,

- pritožbo zavrne kot neutemeljeno in s tem potrdi izpodbijani sklep ali

- pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni.

Sklep o pritožbi mora biti izdan in vročen študentu najpozneje v roku enega meseca od njene vložitve. Če je disciplinska komisija Univerze pritožbo študenta zavrnila ali zavrgla, lahko študent v treh delovnih dneh zahteva obrazložitev sklepa. Odločitev disciplinske komisije Univerze o pritožbi je dokončna in je ni mogoče izpodbijati z ugovorom ali drugimi rednimi pravnimi sredstvi. Zoper obrazloženi sklep disciplinske komisije Univerze je dovoljena tožba v upravnem sporu, ki se vloži v tridesetih dneh od vročitve pisno obrazloženega sklepa o zavrženju ali zavrnitvi pritožbe.