Nahajate se tukaj

Bolonjski sistem študija

19. 6. 1999 so ministri 29 evropskih držav v Bologni (Italija) podpisali bolonjsko deklaracijo, ki je predvidela reformo sistema visokošolskega izobraževanja v Evropi, po kateri naj bi se do leta 2010 v Evropi oblikoval enoten evropski visokošolski prostor. Med podpisnicami deklaracije je bila tudi Slovenija, ki je v skladu z načrtom začela izvajati bolonjsko prenovo študija. V skladu s spremembo ZVIS  je v Sloveniji od študijskega leta 2009/2010 možen vpis samo še v bolonjske študijske programe. Stare študijske programe bo mogoče zaključiti še v študijskem letu 2015/2016.

 

CILJI BOLONJSKEGA SISTEMA

Ministri podpisniki bolonjske deklaracije so se zavezali k uresničitvi naslednjih ciljev:

• Sprejetje sistema zlahka prepoznavnih in primerljivih diplomskih stopenj, da bi pospešili zaposlovanje evropskih državljanov ter mednarodno konkurenčnost evropskega sistema visokega šolstva.

• Sprejetje sistema z dvema glavnima študijskima stopnjama, dodiplomsko in podiplomsko. Dostop v drugo stopnjo zahteva uspešno dokončanje prve, ta traja najmanj tri leta. Diploma, podeljena po prvi stopnji, je za evropski trg dela tudi relevantna kot ustrezna raven kvalifikacije. Druga stopnja vodi k magisteriju in/ali doktoratu znanosti, tako kot v mnogih evropskih državah.

• Vzpostavitev kreditnega sistema - kot je ECTS - kot ustreznega sredstva za omogočanje čim širše mobilnosti študentov. Krediti bi bili lahko pridobljeni tudi zunaj visokega šolstva, tudi z vseživljenjskim izobraževanjem, če jih le priznajo univerze, ki študente sprejemajo.

• Pospeševanje mobilnosti, tako da se za učinkovito uresničevanje prostega gibanja odpravljajo ovire, predvsem pri:

- dostopu do študija, možnostih za usposabljanje ter s tem povezanimi storitvami, kadar gre za študente, - priznavanju in vrednotenju obdobij raziskovanja, poučevanja in usposabljanja v Evropi, kadar gre za učitelje, raziskovalce in administrativno osebje, ne da bi vnaprej določali njihove zakonite pravice.

• Pospeševanje evropskega sodelovanja pri zagotavljanju kakovosti, tako da se razvijajo primerljiva merila in metodologije.

• Pospeševanje potrebnih evropskih razsežnosti v visokem šolstvu, še zlasti v zvezi s kurikularnim razvojem, medinstitucionalnim sodelovanjem, mobilnostnimi načrti ter integriranimi programi študija, usposabljanja in raziskovanja.

Kljub temu pa v (pre)več primerih žal ugotavljamo, da vsi cilji bolonjske reforme v Sloveniji še vedno niso doseženi. Doseganje ciljev se sicer močno razlikuje med posameznimi fakultetami in študijskimi programi. Resor za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani je v letu 2012 med drugim izvedel Raziskavo o obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev, ki je pokazala, da so študenti na prvi bolonjski stopnji preveč, na drugi pa premalo obremenjeni.

 

KREDITNE TOČKE (ECTS)

Eden izmed ciljev bolonjske prenove študija je bila tudi preprosta preglednost in primerljivost študijskih programov po Evropi. V ta namen so bile uvedene kreditne točke (ECTS). ECTS (European Credit Transfer and Accumulation System) je sistem, namenjen vrednotenju časovne obremenjenosti študentov s študijem in vseh s študijem povezanih obveznosti, za dosego predvidenih učnih ciljev.

Tak sistem zagotavlja, da študent med študijem ni preobremenjen ali premalo obremenjen. Ure študija se vrednostjo z ECTS točkami, in sicer eno študijsko leto ustreza 60 ECTS, pri čemer 1 kreditna točka nosi vrednost od 25 do 30 ur študija in s študijem povezanih obveznosti.

Prvostopenjski študijski programi obsegajo tri ali štiri leta ter posledično 180 ali 240 ECTS.

Magistrski študijski programi obsegajo od 60 do 120 kreditnih točk in trajajo eno do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let.

Doktorski študijski programi obsegajo 180 kreditnih točk in trajajo tri leta.

Enoviti magistrski študijski programi obsegajo 300 kreditnih točk in praviloma trajajo 5 let.

Resor za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani je spomladi leta 2012 izvedel Raziskavo o obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev, v kateri je med drugim tudi preveril, ali se obremenjenost, predvidena po sistemu ECTS, dejansko odraža v obremenjenosti študentov. Raziskava je med drugim pokazala, da so študentje na prvi bolonjski stopnji študija v povprečju preveč obremenjeni, na drugi stopnji pa premalo.