Večer javnih poljudnoznanstvenih predavanj vol. 3 @ Študentski kampus

25/05/2016 - 17:00
13263922_1303349949692885_2451857488844057486_n_0.jpg
Večer poljudnoznanstvenih predavanj bo letos potekal že tretjič - vol.3! Za vse navdušence naukih preteklosti, kristalih in super duper baterijah. Gostje bodo tokrat Tea Lenarčič, Marta Počkaj in Alen Vižintin.

Alen Vižintin, doktor kemijskih znanosti, bo govoril o tem, če se bomo kdaj v prihodnosti lahko vozili z letali na baterije! Je zaposlen na Kemijskem inštitutu v Laboratoriju za kemijo materialov. Na programu Kemijskih znanosti na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo je doktoriral s temo Modificirane površine materialov za litij žveplove akumulatorje. Med doktorskim študijem je 6 mesecev gostoval na Max Planck inštitutu v Potsdamu. Od takrat se je ukvarjal z različnimi problematikami: priprava grafena in modifikacija le-tega z različnimi kovinami ali organskimi molekulami za uporabo v akumulatorjih ali gorilnih celicah, Mg-ionski in Li-S akumulatorji.

Moderni akumulatorski sistemi:
Razvoj novih akumulatorskih sistemov, ki so močnejši in imajo daljšo življensko dobo polnjenja in praznjenja je v sodobnom času ključnega pomena. Ali res znamo pripraviti takšne akumulatorje, ki bi zadovoljili zabavno-elektronsko, avtomobilsko, letalsko, vojaško in vesoljsko industrijo? Glede na končno uporabo akumulatorjev poznamo različne vrste sistemov, npr. Li-ionske, Na-ionske, Mg-ionske, Li-žveplove, itd. Vsi ti akumulatorski sistemi imajo različne mehanizme delovanja ampak z enakimi elektrokemijskimi osnovami, ki so znane že iz davnega leta 1800. Vse elektrokemijske celiceso namreč sestavljene iz pozitivne elektrode (katoda) in negativne elektrode (anoda), ki sta ločeni z z elektrolitom omočenim separatorjem. Večji preboj predstavlja leto 1991, ko je Sony ponudil v prodajo prve Li-ionske akumulatorje. Iz leta v leto je razvoj zmoglivejših akumulatorskih sistemov hitrejši in temelji na pripravi novih nanomaterialov in razumevanju le-teh. V tem predavanju bo predstavljen eden od najmodernejših akumulatorskih sistemov, litij – žveplova baterija.

Marta Počkaj je zaposlena kot asistentka na Katedri za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL. Na programu Kemija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo je tudi doktorirala s temo 'Strukturna karakterizacija enodimenzionalnih zeolitov z dvanajstčlenskimi kanali in titanatnih keramik s praškovno difrakcijo'. (that sounds complicated :P) Od takrat se je ukvarjala predvsem z določanjem kristalnih struktur organskih in koodrinacijskih spojin tako na osnovi rentgenske praškovne difrakcije kot tudi difrakcije na monokristalih.

Kristalna struktura polikristaliničnih materialov in metoda praškovne difrakcije:
zunanja lepota kristalov raziskovalce vznemirja že od nekdaj. Izkazalo se je, da je zunanja oblika kristalov povezana z notranjo pravilno, periodično zgradbo, ki jo lahko določimo s pomočjo uklona rentgenske svetlobe na monokristalu. Čeprav je večina trdnih snovi v okolju kristaliničnih, vseh ne uspemo pripraviti v obliki primerno velikih monokristalov. Tipična primera takih materialov so keramični in zeolitni materiali. V takih primerih lahko kristalno strukturo določimo s pomočjo praškovne difrakcije, ki je težavnejša od določitve kristalne strukture iz uklonske slike monokristala. Na predavanju bomo pojasnili stopnje v postopku določitve kristalne strukture izbranega polikristaliničnega materiala. Prav tako si bomo ogledali, katere informacije o polikristaliničnem materialu lahko dobimo iz praškovnega difraktograma.