Odziv ŠOU v Ljubljani na napačne navedbe v oddaji Preverjeno

Ljubljana, 27/10/2016 - 11:00
genericsou_3.png

Ljubljana, 27. oktober 2016 - Na ŠOU v Ljubljani se želimo odzvati na torkov prispevek v oddaji Preverjeno, ki je obravnaval tematiko nedavnih študentskih volitev na Filozofski fakulteti in Fakulteti za matematiko in fiziko. Razočarani smo nad krivimi obtožbami, ki so v prispevku letele na Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, ter nad odgovornimi uredniki, ki na nacionalnem mediju dovolijo objaviti tako pristransko poročanje, ki krši več členov novinarskega etičnega kodeksa.

Vodstvo ŠOU v Ljubljani se po Statutu, aktih in pravilnikih ne sme vpletati v študentske volitve in se v zvezi z njimi kakorkoli opredeljevati, razen, ko Volilna komisija sprejme sklep, da so bili kršeni akti in pravilniki, ki določajo potek volitev. Kakšrnokoli vmešavanje vodstva ŠOU v Ljubljani bi namreč kršilo študentsko zakonodajo, saj bi lahko vplivalo na avtonomno delo Volilne komisije kot nadzornega organa, ki izvaja volitve, ter oviralo enakopravno obravnavo vseh študentov, ki kandidirajo. Zato vodstvo ŠOU v Ljubljani ne sme in ne more v zvezi s tem podajati izjav. Kljub temu je bilo v prispevku oddaje Preverjeno to dejstvo prikazano izrazito pristransko in napadalno do vodstva ŠOU v Ljubljani, čeprav se je to držalo Statuta, vseh pravilnikov in aktov ter demokratičnega postopka izvedbe volitev.

Še enkrat: ŠOU v Ljubljani ostro obsoja pretekle dogodke na Filozofski fakulteti!

ŠOU v Ljubljani je v vseh svojih izjavah za javnost ostro obsodil vsakršno vrsto nasilja, ki se dogaja na fakultetah - naj bo to v okviru študentskih volitev ali kako drugače. Novinarki so bile izjave pisno posredovane, prav tako ji je bilo to obrazloženo v sklopu snemanja prispevka. Kljub temu je v prispevku obtožila vodstvo ŠOU, da izjave ni želelo podati. Sprva je potrebno razjasniti in ponoviti, da se na ŠOU v Ljubljani ni obrnilo nobeno dekle z obtožbami o spolnem nadlegovanju. Volilna komisija je sicer prejela več prijav kršitev volilnih pravilnikov, vendar te prijave med njimi ni bilo. Podrobnejših podatkov o prijavah kršitev Volilna komisija v skladu z akti in pravilniki ne more razkriti javnosti, dokler je postopek obravnave še v teku. ŠOU v Ljubljani spoštuje kvalitetno novinarsko delo, saj je ena izmed naših primarnih dejavnosti tudi študentski radio. Želimo pa si, da bi novinarji v sklopu svojega raziskovalnega dela preverili dejstva, ki jih navajajo v svojih prispevkih, ter poročali z večjo mero objektivnosti. Od tako uspešne oddaje, kot je Preverjeno, bi pričakovali več kot zgolj predvidevanja, neresnice in lažne obtožbe z namenom očrniti organizacijo ter študentsko organiziranje.

Pristransko poročanje vpliva na politično participacijo študentov

Na ŠOU v Ljubljani je aktivnih več kot 400 zavzetih, uspešnih in perspektivnih študentov, ki delujejo v okviru šestih resorjev, šestih stalnih dejavnosti in 30 študentskih organizacij visokošolskih zavodov, poleg tega pa je še ogromno študentov, ki delajo na šestih samostojnih zavodih in eni ustanovi (Radio Študent, Študentska svetovalnica, Zavod ŠOLT, ŠOU Šport, Fundacija Študentski tolar, Socialni inkubator Študentski kampus, Zavod Kersnikova). Ti študentje organizirajo projekte, dogodke, predavanja in se povezujejo s študenti v tujini. Samo v lanskem študijskem letu je bilo v okviru ŠOU v Ljubljani izvedenih več kot 600 projektov, ki so bili namenjeni študentom in širši javnosti. Vsakič, ko mediji objavljajo tako pristranske prispevke, vplivajo na vseh teh 400 aktivnih študentov, ki si želijo participirati in soustvarjati študentsko politiko. Tako so mediji, ki ustvarjajo izkrivljeno javno podobo študentskega organiziranja in študentskih organizacij, soodgovorni za nizko politično participacijo študentov.

Na Kampusu, za katerega novinarka v prispevku trdi, da ga “študenti komaj poznajo”, je bilo od konca poletja vsaj 25.000 študentov, saj so si tam podaljšali študentsko prehrano (tudi to je namreč ena izmed dejavnosti ŠOU v Ljubljani). Poleg tega je že prvi študijski dan Kampus obiskalo 4000 študentov na brezplačnem koncertu Plavega orkestra, cel teden pa je potekala tudi Študentska kuhna. V lanskem študijskem letu smo prešteli približno 15.000 obiskovalcev Kampusa, ki so obiskali več kot 150 dogodkov. Letošnje študijsko leto kar dve fakulteti, Fakulteta za socialno delo in Fakulteta za turistične študije - Turistica, v predavalnicah na Kampusu izvajata del študijskega procesa. Vsi zgoraj našteti podatki so javno dostopni in so bili večkrat posredovani novinarjem, vendar posredovanje objektivnih dejstev očitno ni v interesu uredništva oddaje Preverjeno, temveč je njihov namen zgolj blatenje ugleda organizacije.

Kam v resnici gre študentski denar?

Na ŠOU v Ljubljani pošljemo približno 5 sporočil za javnost na mesec, samo v letu 2016 smo jih poslali 38. Novinarka oddaje Preverjeno se o tematiki, ki jo je pokrivala, ni niti toliko pozanimala, da bi prebrala sporočila za javnost, ki so še vedno javno objavljena na spletu. V enem od sporočil za javnost smo zapisali tudi, kako je razdeljen proračun ŠOU v Ljubljani v letu 2016, ki je je prav tako javno objavljen na spletni strani.

Prihodki Študentske organizacije Univerze v Ljubljani s strani koncesijskih dajatev za leto 2016 znašajo približno 3,2 milijona, celotni proračun pa približno 4 milijone evrov. Zavodom ŠOU družine in njihovim projektom je v proračunu za leto 2016 namenjenih skupno 857.000 evrov, v največji meri Zavodu Študentska svetovalnica, ki ponuja brezplačno pravno svetovanje in nastanitve za socialno ogrožene študente (177.000 evrov), Zavodu Radio Študent, ki je avtonomni študentski medij (150.000 evrov), ter Zavodu Socialni inkubator Študentski kampus, ki bo v centru Ljubljane predstavljal skupen študentski prostor, namenjen za izvajanje raznovrstnih študentskih projektov, in sredstva potrebuje zaradi zagona ter vzpostavljanja delovanja (195.000 evrov). Zavodu Kersnikova, ki upravlja s Klubom K4, Galerijo Kapelica, laboratorijem za hekanje znanosti, umetnosti in družbe Rampa ter Biotehno, je namenjenih 90.000 evrov, Založbi Beletrina in Zavodu ŠOLT vsakemu po 35.000 evrov in Zavodu ŠOU Šport 30.000 evrov. 14,7 % proračuna je namenjenih študentskim organizacijam visokošolskih zavodom (ŠOVZ) za izvedbo projektov na posameznih fakultetah, ki so članice ŠOU v Ljubljani. ŠOVZ-ji vsako leto na fakultetah izvedejo povprečno 600 projektov za študente. Vso zainteresirano javnost vljudno vabimo, da si ogleda celoten proračun na spletni strani, razlaga pa je dostopna med sporočili za javnost.

Če bi novinarka imela interes pripraviti objektiven, nepristranski prispevek, ne bi v njem objavila, da gre “4 milijone evrov” za “sejnine, honorarje in svetovalne pogodbe”, “študentje pa nimamo nič od tega”. Prav tako je voditeljica izjavila, da lahko s temi sredstvi študentska organizacija “razpolaga brez nadzora”. Če bi se novinarka dovolj informirala o temi, ki jo je pokrivala, bi izvedela, da je razpolaganje s sredstvi javno in nadzorovano s strani več neodvisnih organov: razdelitev in porabo nadzoruje Študentski zbor (ŠZ), seje in zapisniki sej ŠZ pa so javni. Porabo nadzira tudi nadzorna komisija Študentske organizacije Slovenije. Prav tako ima pravico do revizije Računsko sodišče RS, ki jo je v preteklosti že večkrat izvedlo (kljub temu, da novinarka v oddaji trdi nasprotno). Letos je ŠOU v Ljubljani iz želje po transparentnosti in gospodarni rabi sredstev tudi sam naročil neodvisno računovodsko revizijo, v preteklosti pa je bilo izvedenih že več revizij s strani zunanjih neodvisnih revizijskih hiš. Nobena revizija ni odkrila nobenih večjih nepravilnosti.

Prispevek zrel za Novinarsko razsodišče

Omenjen novinarski prispevek je poln subjektivnih mnenj novinarke in voditeljice, kar je za raziskovalno novinarstvo absolutno nedopustno in zrelo za prijavo Novinarskemu razsodišču. Uredništvo oddaje Preverjeno z objavo takšnega prispevka krši več členov novinarskega etičnega kodeksa, natančneje: 1. člen, saj novinarka ni preverjala točnosti zbranih informacij in se ni izogibala napakam; ter 2., 4. in 15. člen, saj je poročala nekorektno in žaljivo predstavljala dejstva, zamolčala informacije, ki bi bile lahko ključne za razumevanje obravnavane teme, predvsem pa so bile informacije v veliki meri le govorice, predstavljene kot dejstva, ter niso bile ločene od komentarjev. V članku je novinarka obsodila osebe spolnega nadlegovanja, preden bi bile te pravnomočno obsojene, nekatere posameznike pa je celo poimensko izpostavila.

Od uredništva Preverjeno tako ŠOU v Ljubljani pričakuje javno opravičilo, saj tako pristranski, zavajajoč prispevki, poln neresnic ali polresnic, resno škodi ugledu organizacije in študentskega organiziranja nasploh.