1. Kakšna je razlika med ponavljanjem in pavziranjem?
Pri ponavljanju ima študent status študenta posledično tudi vse pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz statusa študenta (npr. delo preko študentskega servisa, štipendija, subvencioniran prevoz, bivanje, prehrana, ipd.).
Pri pavziranju pa študent ostane sicer vpisan na fakulteto, vendar pa ta čas nima statusa študenta in tudi ne pravic in ugodnosti, ki izhajajo iz omenjenega statusa. Manjkajoče obveznosti lahko opravlja z dovoljenjem fakultete, vendar le proti plačilu.
2. Kolikokrat lahko ponavljam in kolikorkrat pavziram?
Študent lahko zgolj enkrat na posamezni stopnji ponavlja letnik, pavzira pa lahko neomejenokrat.
3. Kaj je to »bonus«?
Vsak študent ima pravico, da enkrat na vsaki stopnji ponavlja letnik ali se prepiše na drug študijski program. Tej pravici pogovorno pravimo »bonus«. V kolikor študent izkoristi svoj »bonus«, potem na tisti stopnji študija ne more več ponovno koristiti bonusa, prav tako pa se ne more vpisati v absolventski staž.
4. Kdaj lahko izkoristim absolventski staž?
Absolventski staž oz. dodatno leto lahko študenti izkoristijo po zaključku zadnjega semestra. Dodatni pogoj za to pa je ta, da študent tekom študija na določeni stopnji ni izkoristil svojega bonusa, torej ni nikoli ponavljal letnika oz. se prepisal. Pri tem velja izjema za študente enovitih magistrskih študijskih programov. Ti namreč lahko enkrat tekom študija izkoristijo bonus, pa jim ne glede na to pripada še absolventski staž.
5. V primeru, da mi za vpis v višji letnik zmanjka le kakšen izpit, kaj lahko storim?
Študent, ki zaradi opravičljivih razlogov (npr. smrt v družini, dolgotrajne zdravstvene težave, sodelovanje v organih univerze, izjemne družinske ali socialne okoliščine, priznan status študenta s posebnimi potrebami, itd) ni uspešno opravili vseh obveznosti, ki bi jih moral za vpis v višji letnik, lahko zaprosi za izjemni vpis v višji letnik. Na pristojen organ fakultete mora podati prošnjo, v kateri natančno obrazloži, zakaj oz. zaradi katerega opravičljivega razloga ni uspel opraviti zahtevanih obveznosti. Vsa dejstva morajo biti podkrepljena z dokazi. Pristojen organ pa nato odloči o dovoljenosti izjemnega vpisa.
6. Kaj je to podaljšanje statusa študenta?
Podaljšanje statusa študenta lahko izkoristi tisti študent, ki tekom študija zaradi opravičljivih razlogov ni uspel opraviti vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik. Statut Univerze v Ljubljani v 126. členu primeroma našteva takšne razloge: daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo in status študenta s posebnimi potrebami, itd. V času podaljšanja statusa je študent ponovno vpisan v isti letnik, ima status študenta ter tudi vse pripadajoče pravice. Institut pride v poštev predvsem v primerih, ko je študent že izkoristil svoj »bonus«, kar posledično pomeni, da ne more ponavljati letnika.
Kdor želi podaljšati status študenta mora na pristojen organ fakultete poslati prošnjo, v kateri natančno obrazloži razlog na podlagi katerega zaproša za podaljšanje statusa. Dejstva morajo biti podkrepljena tudi z dokazi. Organ fakultete nato presoja o utemeljenosti prošnje.
7. Študij, na katerega sem se vpisal, mi ni všeč. Kakšne možnosti za zamenjavo študijskega programa imam?
Možnosti za zamenjavo študijskega programa je več. Najbolj pogost je prepis. Pri slednjem se študent izpiše iz študijskega programa, na katerega je v tistem času vpisan, ter se vpiše v 1. letnik drugega študijskega programa. To možnost lahko izkoristi le enkrat na posamezni stopnji (»bonus«). Postopek prepisa je sicer popolnoma enak prvemu vpisu na fakulteto. V enem izmed razpisanih rokov je potrebno preko spletnega portala eVŠ oddati vlogo za vpis, potem počakati na izid sprejemnega postopka in se na koncu (v primeru sprejema) še dejansko vpisati na izbrano fakulteto.
Druga možnost zamenjave študijskega programa pa je prehod. Študent, ki se vpisuje po merilih za prehode, se za razliko od prepisa, ne vpisuje v prvi letnik drugega študijskega programa, temveč nadaljuje študij v višjem letniku sorodnega študija. Prehodi so možni le med programi, ki ob zaključku zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, ter med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica ECTS obveznosti.
8. Če že takoj na začetku študijskega leta ugotovim, da izbran študij ni zame, kaj lahko storim?
Ko študent že takoj ugotovi, da izbran študijski program ne ustreza njegovim predstavam oziroma željam, potem je najbolje, da se do 15. oktobra izpiše. Na ta način se bo štelo, kot da nikoli ni bil vpisan, kar pomeni, da bo lahko tekom nadaljnjega študija še vedno lahko izkoristil svoj bonus. V naslednjem letu nato študent odda novo prijavo za vpis na izbran študij. Potrebno pa je vedeti, da študent z izpisom izgubi status študenta in posledično tudi vse pripadajoče pravice ter ugodnosti.
Če študent ne želi izgubiti pravic in ugodnosti, ki izhajajo iz statusa študenta, potem pa je zanj bolje, da ostane celo leto vpisan na fakulteto, vendar pa v enem izmed razpisanih rokov odda prijavo za prepis na drug študijski program. Posledica tega je, da študent tekom nadaljnjega študija na tej stopnji ostane brez bonusa.
9. Kolikokrat lahko opravljam posamezni izpit?
Vsak izpit je mogoče opravljati petkrat. Pri tem so prvi trije roki brezplačni, za četrtega in petega pa je potrebno plačati. Poleg tega je potrebno za peti (komisijski) rok vložiti posebno prošnjo.
10. Ali moram biti prisoten na vseh predavanjih, vajah, seminarjih?
Na fakultetah je predmetnik razdeljen na vaje, predavanja in seminarje, pri čemer vsaka fakulteta oz. profesor določi (ne)obvezno prisotnost pri določenem predmetu. Po večini fakultet je praksa takšna, da je prisotnost obvezna na vajah in seminarjih. Slednja so namreč najbolj pomembna, saj se imajo študenti možnost bolj intenzivno vključiti v študijski proces ter v praksi uporabiti svoja že prej pridobljena teoretična znanja (npr. izvajanje terenskih vaj, reševanje praktičnih primerov, laboratorijske vaje, ipd.). Na drugi strani so precej manj obvezna predavanja. ki temeljijo bolj na teoretičnem spoznavanju študijske snovi. Vendar se ureditev precej razlikuje od posamezne fakultete oz. od posameznega predmeta.
11. Na koga se lahko obrnem v primeru težav oz. nejasnosti?
Večina fakultet ima vzpostavljen tutorski sistem, kar pomeni da ti je za vprašanja vedno na voljo nekdo iz študentskih vrst. Vsa vprašanja lahko tudi nasloviš na Študentski svet svoje fakultete. Poleg naštetega pa je študentom vedno na voljo tudi ŠOU info mail oz. ŠOU informativna linija v času uradnih ur, kot tudi Zavod Študentska svetovalnica, ki priskrbi odgovore na vsa pravna vprašanja povezana s študijem in študijem v tujini, prav tako pa nudi vsesplošno pomoč študentom v stiski.
Kontakti:
- ŠOU info mail: info@sou-lj.si
- ŠOU informativna linija: 01/43 80 200
- Zavod Študentska svetovalnica: 01/43 80 253 in info@svetovalnica.com