Nahajate se tukaj

Intervju z dr. Andrejem Košmrljem, predavateljem na prestižni univerzi Princeton

Ljubljana, 02/12/2017 - 11:00
untitled_design_3_0.png

Na resorju za študijsko problematiko smo v mesecu oktobru in novembru opravili štiri pogovore s slovenskimi profesorji, ki trenutno predavajo, ali pa so v preteklosti predavali, na priznanih tujih univerzah. Skozi vprašanja, ki so se dotikala bolj splošnih tem, kot tudi bolj dotičnih, na primer mnenja o javnem vpogledu v rezultate anket, s katerimi študenti ocenjujejo profesorje, skušamo predstaviti dobre prakse teh elitnih univerz. Hkrati pa nas je zanimalo, kako se na njihovi univerzi s problemi soočajo tako študentje, kot tudi profesorji in vodstvo univerze.

V sklopu raziskave smo opravili štiri intervjuje, ki bodo objavljeni v pisni in zvočni obliki od drugega decembra dalje. Vsako soboto v mesecu decembru bomo tako predstavili po en intervju s profesorji, ki predavajo na univerzah, kot so Cambridge, Princeton in Standford.

Zahvaljujemo se vsem profesorjem, da so si kljub zaposlenosti vzeli čas in delili z nami te zanimive informacije.

Prvi intervjuvanec je dr. Andrej Košmrlj

Dr. Andrej Košmrlj je star 35 let. Po končani ljubljanski bežigrajski gimnaziji je diplomiral iz študija fizike na Univerzi v Ljubljani. Svoje izobraževanje in izpopolnjevanje je nadaljeval na eni izmed najboljših svetovnih univerz - Massachusetts Institute of Technology (MIT), kjer je namreč opravil doktorat. Postdoktorski študij je opravljal na Harvardu, sedaj pa že tretje leto predava na univerzi Princeton, natančneje na fakulteti za strojništvo in vesoljski inženiring.

1) Ko ste v vlogi profesorja prvič prestopili prag prestižne Univerze Princeton, katera je bila tista sprememba, ki ste jo prvo opazili?

Ko sem prišel v Ameriko, v primerjavi z Ljubljano, je velika sprememba to, da so bile vse fakultete na enem mestu. Cela Univerza je kot celota tvorila pravo mesto. Poleg prostorov za izobraževanje pa je imela Univerza tudi svoje športne centre, bolnico, menze in podobno infrastrukturo.

Posebej se mi je zdelo imenitno dejstvo, da je odnos med študenti in profesorji veliko bolj oseben kot pri nas. Med njimi ni tako velike distance kot na primer v Sloveniji.

2) Vsak sistem temelji k napredku. Bi lahko našteli nekaj novosti, ki so jih pred kratkim sprejeli na vaši Univerzi?

Zdi se mi, da se fakultete v Ljubljani držijo same zase in se medsebojno ne povezujejo. Poleg izobraževanja študentov so zelo pomembne tudi raziskave. Ugotovljeno je bilo, da se raziskave odvijajo na meji med dvema ali več različnimi področji. Zato so na naši Univerzi začeli ustanavljati nove inštitute, na primer inštitut za  bioinženiring, njihov namen je združiti profesorje različnih fakultet znotraj Univerze in jim tako omogočiti lažje sodelovanje ter posledično boljše rezultate. Profesorji imajo v tem okvirju skupne seminarje, srečanja, kar jim posledično tudi olajša iskanje sodelavcev iz tujih fakultet.

3) Kolikšen vpliv na spreminjanje študijskega procesa vaše univerze imajo predstavniki študentov, tako de iure, kot tudi de facto. Torej, v kolikšni meri je Univerza pripravljena poslušati in upoštevati njihov glas ter predloge?

Točno kakšne odbore imajo študentje na univerzitetnem nivoju žal ne vem. Bolj sem seznanjen s tem, kaj se dogaja na fakultetnem nivoju. Ob koncu leta na fakultetnem nivoju pripravimo srečanje, kjer se zberejo profesorji in študentje. Tam imajo študentje možnost izpostaviti kaj jim je, oziroma kaj jim ni, všeč in kaj bi si želeli izboljšati. Tem predlogom fakulteta prisluhne in jih poskuša upoštevati.  Na primer, pred kratkim so študentje ugotovili, da jim na fakulteti za strojništvo manjka laboratorij, kjer bi se spoznali z elektroniko. Na podlagi komentarja študentov jim je vodstvo ponudilo nov predmet, ki bo pomagal manj izkušenim študentom na tem področju in jih bolj pripravil na predmete v višjih letnikih.

Zanimivo je, saj imajo študentje velik vpliv. Ob vpisu se tudi zavežejo k častnemu kodeksu ''honor code''. Zavežejo se k akademski poštenosti, kot tudi k prijavi vseh morebitnih kršitev, ki jih opazijo pri kolegih. Prijav ne obravnavajo profesorji, ampak študentje sami, kar pomeni, da kodeks študentje regulirajo sami in mu zato dajo dodatno vrednost.

Ko jaz oddam kolokvij ali izpit, zapustim predavalnico in pustim študente same. Možnost, da pride do goljufanja sicer vedno obstaja, vendar sledijo ostre sankcije. Če pride na primer do resnega plagiatorstva so lahko izključeni iz Univerze. V primeru manjših kršitev pa so izključeni iz predmeta, kar pomeni, da ga morajo naslednje leto ponoviti. 

4) Na Univerzi v Ljubljani je že nekaj časa pod drobnogledom vprašanje vzpostavitve javnega vpogleda v rezultate anket, s katerimi študenti ocenjujemo delo pedagogov, ki so nam pri posameznem predmetu predavali. Kakšno je vaše mnenje o tem? Na kakšen način pa je na vaši univerzi poskrbljeno za ustrezno evalvacijo pedagoškega dela?

Ne zdi se mi nič narobe, da bi bilo vse bolj transparentno. Na naši Univerzi morajo študentje na koncu vsakega predmeta izpolnit anketo. Del ankete je sestavljen iz odprtega tipa vprašanj, del anket pa je sestavljen iz številčnih ocen predmeta in profesorja. Pisne odgovore na vprašanja lahko vidi samo profesor, numerične ocene pa so dostopne vsem. Poleg tega imajo študentje še rubriko, v kateri lahko predajo sporočilo bodočim študentom. Tu so študentje lahko direktni, saj profesor teh komentarjev ne vidi.

Primera, da bi prišlo do sankcij zaradi negativno podanih ocen ne poznam. Bi pa ob več zaporednih podanih negativnih ocenah profesorja povezali s Centrom za poučevanje, kjer bi se poizkušali z njim pogovoriti in  ugotoviti iz kje izhaja problem.

5) Kako na univerzi profesorji spodbujajo in vključujejo študente k raziskovanemu delu? Ali dajejo zaposleni v ospredje pedagoško ali raziskovalno dejavnost?

Na dodiplomskem nivoju je več poudarka na poučevanju in predavanjih. Vsi študenti v zadnjem letniku morajo opravit eno leto raziskovalnega dela in napisati diplomo. Tako vsi dobijo stik z raziskovanjem. Študentje imajo tudi možnost, da si namesto enega predmeta izberejo raziskovalno delo, ki je ovrednoteno s kreditnimi točkami.  Poleg tega imajo možnost opravljati raziskovalno delo med poletjem.

6) Na Univerzi v Ljubljani deluje tutorski sistem. Imate tutorski sistem tudi pri vas in na kakšen način ga izvajate?

Na Univerzi imajo različne oblike tutorstva. Tako tutorstvo, ki ga izvajajo študentje, kot tisto, ki ga izvajajo profesorji. Univerza spodbuja celostno izobrazbo, zato so študentje primorani izbrati vsaj sedem izbirnih predmetov iz drugih fakultet.  V ta namen ima vsak študent dodeljenega mentorja, ki mu pomaga pri izbiri predmetov, poletnih praks, pri iskanju službe in pri pripravi na študij 2. stopnje.

Med samimi študenti pa obstajajo tudi različne oblike tutorstva. Med študijem večina študentov stanuje v študentskih domovih, kjer so določeni tutorji, ki jim pomagajo znotraj doma. Vsaka fakulteta ima tudi svoje tutorje višjih letnikov, ki pomagajo študentom prvih letnikov. Nadalje, če posameznik potrebuje pomoč pri predmetu oz. učenju, mu je dodeljen poseben tutor, ki je za svoje delo tudi plačan s strani Univerze.

Prav tako na Univerzi deluje Center za poučevanje, ki ponuja tutorstva, razne seminarje in osebna tutorstva s svetovalci centra. Ti študentom pomagajo, da kar se da dobro izkoristijo svoj čas na Univerzi.

7) Kako pogosto spreminjate učni načrt vaših predavanj in v kolikšni meri vas pri tem omejuje fakulteta oziroma Univerza?

Velika razlika je med prvo in drugo stopnjo študija. Na podiplomskem študiju so predmeti že vezani na sodobne raziskave, kar pomeni, da se teme dostikrat obnavljajo. Na dodiplomskem študiju pa je vseeno potrebno pokriti neke osnove. Zato se osnovni predmeti toliko ne spreminjajo, se pa redno posodabljajo izbirni predmeti.

8) Zaznali smo, da se na marsikaterih članicah Univerze v Ljubljani pojavi problem aktivnega sodelovanja in same prisotnosti študentov na predavanjih. Ste podobne težave zasledili tudi na vaši Univerzi?

S tem problemom se ne srečujemo. Večina študentov, ki je vpisana na določen predmet, ga tudi obiskuje in redno hodi na predavanja. Razlogov zakaj so študentje precej bolj aktivni je več. Eden je nedvomno v sprotnem opravljanju domačih nalog in pisanju raznih poročil. Če predmeta ne obiskujejo, morajo snov predelati sami, kar jim predstavlja toliko večji problem pri opravljanju sprotnega dela. Drugi razlog predstavlja zgolj ena možnost opravljanja izpita takoj ob koncu semestra. Ob neopravljenem predmetu, ki je pogoj za diplomiranje na določeni fakulteti, moraš naslednje leto  ponovno vpisati predmet in ga v celoti, z domačimi nalogami in poročili, opraviti.

9) Študenti opažamo, da se stara izpitna vprašanja velikokrat ponavljajo. Kako pogosto sami spreminjate vsebino izpitov oz. pridobivanje končne ocene?

Potrebno je izpostaviti drugačen način pridobivanja ocen v Združenih državah Amerike, ki je namreč bolj razdeljen. Poleg kolokvijev in izpitov so tu tudi razne domače naloge in poročila, ki predstavljajo zajeten delež končne ocene. Študentje so tako primorani delati sproti, kar na koncu, ko se učijo za izpite in kolokvije, prinaša manj stresa, saj snov že poznajo, poleg tega pa so del ocene že pridobili tekom leta.  

10) Ste kdaj razmišljali o vrnitvi v Slovenijo? Vrnitvi na Univerzo v Ljubljani?

Vsekakor sem razmišljal. Na začetku kariere, sem iskal zaposlitev tako v ZDA, na splošno v Evropi, kot tudi v Sloveniji.  Ko sem iskal službo v Sloveniji, je bilo razpisano mesto iz mojega področja zgolj za izrednega profesorja, na katerega se nisem mogel prijaviti zaradi spleta okoliščin in posledično neustreznih kvalifikacij.

Zakaj pa bi se sedaj vseeno vrnil v Slovenijo, ko sem že kar nekaj časa preživel na elitnih Univerzah? Na Univerzi v Ljubljani sem namreč diplomiral iz fizike in po letih v tujini sem ugotovil, da je študij v Sloveniji zelo kvaliteten. Inštitut Jožef Štefan ima dobre pogoje za raziskovanje, študentje so dobri in mislim, da se včasih ne zavedamo kako dober program imamo v Sloveniji. Poleg tega pa je življenjski stil precej bolj lagoden kakor v Ameriki, kjer je ogromno tekmovanja, in če želiš biti vrhunski, moraš temu posvetiti tudi čas. Uravnotežiti zasebno življenje s strokovnim življenjem je v Sloveniji veliko lažje, kar je tudi eden izmed morebitnih razlogov za vrnitev.  

Link do video intervjuja najdeš tu: https://www.youtube.com/watch?v=5-8N2xg4PEQ&t=1s