Nahajate se tukaj

FAQ: Pojasnila predlogov sprememb aktov, o katerih Študentski zbor ŠOU v Ljubljani odloča na današnji 26. redni seji

Ljubljana, 18/02/2016 - 18:45
sou_poslanci.jpg

V preteklem tednu se je v medijih, predvsem pa na nekaterih Facebook straneh, pojavilo kar nekaj napačnih in zavajajočih trditev v zvezi s predlaganimi spremembami, o katerih bodo na današnji 26. redni seji odločali študentski poslanci. Študentke in študentje, pozivamo vas, da ne nasedate populističnim parolam ter si raje sami ustvarite mnenje na podlagi preverjenih informacij. Spodaj smo za vas pripravili “FAQ”, kjer si lahko preberete, kakšne spremembe se dejansko sprejemajo na današnji seji Študentskega zbora.

 

Ali se ŠOU v Ljubljani s spremembami aktov res privatizira?

Ne. ŠOU v Ljubljani je in ostaja v rokah študentov. Nikakor pa ne bo pristal v rokah nobenega posameznika ali poslovnega subjekta, temveč ostaja študentski, saj ima študentski zbor, ki je sestavljen iz demokratično izvoljenih študentskih prestavnikov, nadzor in glasovalno pravico nad vsemi proračunskimi finančnimi postavkami. Poleg tega spremenjeni akti bolj jasno definirajo vlogo direktorja ŠOU v Ljubljani, s čimer se bolj natančno definira zakonodajna in izvršilna veja oblasti. Spremembe sledijo načelu konsenzualnega odločanja v predstavniški demokraciji.

Ali je res, da direktor onemogoča poslancem dostop do dokumentov?

Ne. Direktor poslancem nikoli ni onemogočil vpogleda v dokumente, saj mu tako narekujejo akti in pravilniki ŠOU v Ljubljani. Teh se mora direktor dosledno držati.

Ali se ŠOU v Ljubljani res zapira pred nadzorom javnosti?

Ne drži. ŠOU v Ljubljani ostaja zavezan Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, način posredovanja teh informacij pa se sprejema z Navodili o izvajanju posredovanja informacij javnega značaja.

Ali je res, da študentje več ne bomo imeli nadzora nad porabo financ?

Ni res. O letnem proračunu in višini finančnih postavk odločajo študentski poslanci, ki so demokratično izvoljeni s strani študentov na svojih fakultetah.

Ali je ŠOU v Ljubljani pravna oseba zasebnega prava ali javnega prava?

ŠOU v Ljubljani je po večini kriterijev v pravni teoriji pravna oseba zasebnega prava (študija dr. Trpina), kljub temu, da se financira pretežno iz javnih sredstev. ŠOU v Ljubljani ni neposredni proračunski porabnik, ampak se je država v zameno za financiranje odrekla delu davčnih prihodkov, kakor v primeru organizacij, katerim lahko državljani namenimo del dohodnine. Prav tako ni ustanovljena z oblastvenim aktom države ali lokalne skupnosti. Najvišji akt študentskega organiziranja je Študentska ustava, ki ji državna zakonodaja daje pravni okvir in v kateri je zapisan zasebnopravni status ŠOS in njenih entitet, med katerimi je tudi ŠOU v Ljubljani.

ŠOU v Ljubljani prav tako ni oseba javnega prava - v primeru, da bi bila, bi avtomatsko izgubila svojo samostojnost, avtonomnost in neodvisnost, kar bi resno škodilo uveljavljanju študentskih interesov napram državni politiki. Vendar pa se ŠOU v Ljubljani kljub temu ravna po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, zato ne more biti razvrščena med tipske oblike za razvrstitev pravnih oseb, kot jih pozna pravni red. Zato lahko rečemo tudi, da je pravna oseba “sui generis” (unikatna pravna oseba).

Zakaj se nekatere odločitve sprejemajo z dvotretjinsko večino?

V predlogu je zapisano, da se Pravilnik o finančnem načrtu, spremembe aktov o ustanovitvi zavodov ŠOU družine, imenovanje in razrešitev direktorja ter izvolitev predsedstva sprejemajo z dvotretjinsko večino. Pri najpomembnejših odločitvah zbora se bodo tako sledilo čim širšemu študentskemu interesu, saj jih bo sprejemalo večje število študentskih predstavnikov in ne zgolj vladajoča stranka, kar je načelo demokratičnosti.

Ali je res, da se vsa odločevalska moč prenaša na direktorja in da se jemlje moč študentskemu zboru?

Nikakor ne. Študentski zbor je in ostaja najvišje predstavniško telo ŠOU v Ljubljani ter pomemben strateški in vsebinski odločevalec, ki izvaja nadzor nad delom direktorja. Študentski zbor na direktorja prenaša zgolj nekatere pristojnosti v zvezi s pogodbami s področja subvencionirane študentske prehrane in nekaterimi drugimi področji, ki so v pristojnosti direktorja kot poslovodnega organa, na primer, računovodske in pravne storitve ter strokovne službe. Postavke, s katerimi operira direktor, še vedno potrebujejo podporo poslancev v Študentskem zboru. Sprejemanje proračuna in končno odločanje glede razpolaganja z nepremičninami ŠOU v Ljubljani tako še vedno ostaja v rokah Študentskega zbora, zato se pri tem vloga študentskih poslancev nikakor ne zmanjšuje.

Zakaj je sploh potrebno, da se določene pristojnosti prenesejo na direktorja?

Direktor je edini organ, ki nosi odgovornost za zakonitost poslovanja ŠOU v Ljubljani. Glede sklepanja pogodb, ki sodijo v direktorjevo pristojnost, je glede na njegovo poznavanje poslovanja ŠOU v Ljubljani in njegovo usposobljenost za sprejemanje najbolj optimalnih poslovnih odločitev edino primerno, da je pri sklepanju teh pogodb samostojen, saj navsezadnje on odgovarja za posledice svojih odločitev. S tem se delo direktorja kot poslovodnega organa depolitizira, omogoči se kontinuiteta dela, direktorju pa omogoča jasno začrtane smernice poslovodnega delovanja. Z jasno določenimi pristojnostmi direktorja se obenem poveča tudi njegova odgovornost ter operativna sposobnost (v zvezi z na primer študentsko prehrano, elektriko, ogrevanjem, itd.). Kljub prenosu nekaterih pristojnosti pa je direktor še vedno proračunsko omejen, saj mu višino postavk določi Študentski zbor; ta tudi odloča o prodaji in nakupu nepremičnin v lasti ŠOU v Ljubljani. Poleg tega ga lahko poslanci kadarkoli razrešijo, če ne deluje v skladu z akti in pravilniki.

Ali lahko spremembe omogočajo direktorju, da vlada samovoljno in netransparentno?

Niti slučajno. Direktor je pri svojem delu zavezan k spoštovanju vseh notranjih aktov ŠOU v Ljubljani, veljavne zakonodaje Republike Slovenije in pogodbe o zaposlitvi. V kolikor bi organizaciji povzročil škodo, zanjo tudi odgovarja, v vsakem primeru pa je lahko kadarkoli tudi razrešen. Nad njegovim delom vseskozi bdijo nadzorni organi, kot sta Tožilstvo in Razsodišče ŠOU v Ljubljani, ter Študentski zbor.

Kako se bo zagotovila večja finančna stabilnost organizacije?

Eden izmed predlogov sprememb gre tudi v smeri stabilizacije študentske organizacije in zagotavljanja finančne stabilnosti zavodom, da si ti lažje planirajo fiskalna leta. Že po trenutni ureditvi je v pravilnikih opredeljena minimalna vrednost proračunskih postavk za Fundacijo Študentski tolar, proračunsko rezervo, plače zaposlenih in financiranje študentskih organizacij visokošolskih zavodov. Predlog sprememb pa v nov Pravilnik o finančnem načrtu dodaja minimalne (in ne maksimalne!) vrednosti deleža letnega proračuna, ki ga morajo prejeti posamezni zavodi oz. člani ŠOU družine (npr. študentska društva).

Ali je res, da so bili predlogi sprememb pripravljeni “na skrivaj”?

Ne drži. Predlogi so bili pripravljeni na neformalnih srečanjih koordinacijske skupine, ki je bila sestavljena tako, da se zagotovi čim širši študentski konsenz. V njej so bili predstavniki vseh poslanskih skupin in predstavnik nepovezanih poslancev, v skupini pa sta sodelovala tudi predsednik ŠOU v Ljubljani in predsednik Študentskega zbora. Predlogi so bili javno predstavljeni na 25. redni seji študentskega zbora, ko so prav vsi poslanci o njih lahko debatirali. Predlagali so lahko tudi svoje spremembe in predloge z amandmaji, ki so se sprejemali do dva dni pred 26. redno sejo.