družinaŠOU

začetki ŠOU v Ljubljani.

15. maja 1990 so študentskih poslanci v Študentskem parlamentu na prvi seji sprejeli akt o ustanovitvi ŠOU v Ljubljani. Kot pravni naslednik Univerzitetne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije v Ljubljani je ŠOU v Ljubljani prevzela vse njeno premoženje oziroma pravice in obveznosti.

S Študentsko ustavo, temeljnim aktom ŠOU v Ljubljani, ki je bila sprejeta 23. junija 1992, so bili določeni temelji delovanja. Pravno subjektiviteto in podlago za delovanje ŠOU v Ljubljani je določil Zakon o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94), ki je bil sprejet 20. junija 1994, in Študentska ustava, kot temeljni akt samouprave skupnosti študentov Slovenije (Uradni list RS, št. 67/97).

V desetih letih se je ŠOU v Ljubljani oblikoval v reprezentativno obliko študentskega združevanja, ki po organiziranosti predstavlja izjemen model tudi za študentske organizacije v Evropi.

naloge in dejavnosti.

Dejavnosti ŠOU v Ljubljani delimo na:

  • zastopniško funkcijo, to je zavzemanje t. i. študentskih stališč in njihovo uveljavljanje,
  • opravljanje konkretnih dejavnosti za študente ali dejavnosti, ki jih opravljajo študentje.

Za uresničevanje ciljev, zaradi katerih je ŠOU v Ljubljani ustanovljena, opravlja naslednje naloge in dejavnosti:

  • sprejema, organizira in izvaja programe interesnih dejavnosti študentov na področjih kulture, izobraževanja, športa, tehnične kulture, turizma, mednarodnega sodelovanja, javnih glasil in drugih področjih interesnega delovanja študentov ljubljanske univerze;

resorji ŠOU v Ljubljani.

ŠOU v Ljubljani je razdeljena na 5 resorjev, ki jih vodijo posamezni ministri:

Resor za mednarodno sodelovanje deluje na naslednjih področjih: svetuje o možnostih študija in opravljanju strokovnih praks v tujini, pripravlja aktivnosti za tuje študente v Sloveniji, organizira strokovne mednarodne konference in kongrese, izvaja različne mednarodne projekte, v mednarodnih mrežah ter organizacijah predstavlja in zastopa interese slovenskih študentov ter išče nove povezave s posameznimi organizacijami ali univerzami povsod po svetu.

V okviru Resorja za mednarodno sodelovanje delujejo tudi stalni projekti: SRCe, Recepcija za tuje študente in Zveza zvez in društev KOMISP.

Resor za študijsko problematiko se zavzema za mednarodno primerljiv in kakovosten študij, ki bo zanimal posameznega študenta in mu po koncu študija omogočil zaposlitev. Resor išče kompromis med vsemi vpletenimi partnerji v visokošolski proces, podaja predloge državi in Univerzi, rešuje konkretne težave na posameznih študijskih smereh, sodeluje s študentskimi organizacijami drugih univerz in držav.

Resor za študentske organizacije visokošolskih zavodov - ŠOVZ je ¨podružnica¨ ŠOU v Ljubljani na fakultetah. Člani upravnega odbora ŠOVZ so izvoljeni s strani študentov svoje fakultete na oktobrskih študentskih volitvah.

Šou v Ljubljani vsako leto ŠOVZ-jem nameni določena sredstva za organiziranje in izvajanje programov interesnih dejavnosti študentov na področju kulture, športa, obštudijskega izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, mladinskega turizma, založništva, informiranja .

ŠOVZ-ji po fakultetah: ŠOAG, ŠOAGRFT, ŠOALU, ŠOBF, ŠOEF, ŠOFA, ŠOFDV, ŠOFE, ŠOFFA, ŠOFGG, ŠOFKTT, ŠOFMF, ŠOFPP, ŠOFRI, ŠOFS, ŠOFŠ, ŠOFF, ŠOMF, ŠONTF, ŠOPEF, ŠOPF, ŠOTEOF, ŠOVF, ŠOVŠRS, ŠOFSD, ŠOVŠZ, ŠOFU, ŠOFPHŠ, ŠOFPDEŠ, ŠOŠCPET.

Resor za obštudijske dejavnosti skrbi za področja obštudijskega izobraževanja, kulture, založništva in športa ter študentom svetuje pri izvedbi različnih projektov.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani prek Reosrja za obštudijske dejavnosti vsako leto subvencionira študente in njihove projekte, izbrane na razpisih. V sklopu sofinanciranja vsako leto finančno podpremo tudi obštudijske izobraževalne programe različnih izvajalcev, ki svoje programe ponujajo študentom.

Projekti: Študentski mesec kulture, obštudijskega izobraževanja in založništva, Mesec študentskega športa, Študentski literarni večeri, Koncerti komornih zborov in študentskih pevskih zborov, Študentske gedališke predstave, Kreativno izobraževalne delavnice, Mednarodni festival študentski kipi Metamorfoze, In še mnogi drugi .

Resor za socialo in zdravstvo zastopa in zagovarja pravice študentske populacije, njene interese in si prizadeva za boljši socialno položaj študentov na področjih bivanjske problematike, prehrane, štipendiranja in zdravstva.

Med letom pripravlja in podpira različne projekte: Mesec sociale in zdravstva, Krvodajalska akcija, Vege scena, Ozaveščanje študentov o posledicah kajenja, Informativni dnevi .

Na Resorju sodelujejo z Društvom študentov invalidov, s Klubom študentskih družin ter s skupino za istospolno usmerjene mlade Legebitra.

organi ŠOU v Ljubljani.

Po določbah Študentske ustave in drugih aktov ima ŠOU v Ljubljani naslednje organe:

zakonodajni organ: Študentski zbor.

Študentski zbor sestavljajo na neposrednih in tajnih volitvah izvoljeni študentski poslanci, vodi pa ga predsednik. Študentski zbor med drugim sklepa o imenovanju in razrešitvi predsednika in direktorja ŠOU v Ljubljani ter sekretarjev študentske uprave, sprejema letni program dela in finančni načrt ŠOU v Ljubljani ter skrbi za sprejemanje njenih zakonskih aktov.

nadzorni organ: Nadzorni senat.

Sestavlja ga šest (6) predstavnikov ŠOVZ, katerih mandat traja dve leti, in trije (3) predstavniki javnosti, ki so v organ izvoljeni za eno leto. Njihove pristojnosti so med drugim osredotočene na izvajanje nadzora glede poslovanja ŠOU v Ljubljani kot celote in njene namenske uporabe sredstev, prav tako pa tudi razpis volitev, imenovanje volilne komisije in nadzor nad izvajanjem volitev. Nadzorni senat je pri svojem delovanju in v okviru svojih pristojonosti samostojen.

izvršilni organ: Študentska uprava.

Študentsko upravo sestavljajo predsednik ŠOU v Ljubljani in študentski sekretarji, ki jih na predlog predsednika Študentske uprave imenuje Študentski zbor.

Študentska uprava določa študentsko politiko v odnosu do države, univerze in drugih subjektov, s katerimi ŠOU v Ljubljani sodeluje; med njene naloge spada tudi izdelava finančnega načrta ter predloga in nato izvajanje letnega programa dela ŠOU v Ljubljani, ustanavlja in ukinja projekte in stalne dejavnosti, sprejema stališča, izvršuje ustanoviteljske obveznosti do drugih organizacij, katerih ustanovitelj je ŠOU v Ljubljani (če ni z aktom o ustanovitvi določeno drugače) in opravlja druge z akti ŠOU v Ljubljani določene naloge.

Študentska uprava izvaja svoj program dela s pomočjo administracije, ki jo sestavljajo oddelki za posamezno področje: tajništvo, informacijska pisarna, pravna pomoč, svetovalnica za študente in arhiv.

poslovodni organ: Direktor ŠOU v Ljubljani.

Na osnovi javnega razpisa in na predlog Študentske uprave se direktorja ŠOU v Ljubljani imenuje za mandatno dobo štirih let, izvolitev oziroma imenovanje pa opravi Študentski zbor. Pristojnosti in odgovornosti direktorja določajo zakonski predpisi in pravilniki, ki jih sprejema Študentski zbor. Direktor ŠOU v Ljubljani ima po aktih ŠOU v Ljubljani zlasti naslednje naloge:

  • odgovarja za zakonitost poslovanja in vzdrževanja pravnega reda v poslovanju ŠOU v Ljubljani (poslovanje v skladu s pravili, ki veljajo v ŠOU v Ljubljani);
  • zastopa ŠOU v Ljubljani v pravnem prometu;
  • vodi poslovanje ŠOU v Ljubljani, organizira delo služb ŠOU v Ljubljani in je odredbodajalec za sredstva služb ŠOU v Ljubljani;
  • odgovarja za zagotavljanje finančnih sredstev za delovanje študentskih organov;
  • predpisuje pristojnosti in odgovornosti delavcev pri finančno-materialnem poslovanju;

Poleg navedenega ima direktor ŠOU v Ljubljani pooblastila in odgovornosti, ki jih določajo zakoni na posameznem področju (npr. delovno-pravni predpisi, finančno-materialni predpisi itd).

službe ŠOU v Ljubljani.

Po določbah študentske ustave službe ŠOU v Ljubljani izvajajo profesionalne storitve za določeno področje dejavnosti ŠOU v Ljubljani oziroma pridobivajo sredstva za financiranje delovanja.

Dejavnosti služb so v funkciji ciljev in namenov ustanovitve ŠOU v Ljubljani, njihove naloge so tesno vezane na dejavnost ŠOU v Ljubljani kot celote, ki jih določajo zakonski predpisi in programske opredelitve, sprejemajo pa jih študentski organi. Službe so samostojne le pri pripravi strokovnih podlag za odločanje in pri izvajanju programov, po tem, ko je bila odločitev o programu dela sprejeta v pristojnih študentskih organih.

financiranje ŠOU v Ljubljani.

ŠOU v Ljubljani se financira iz naslednjih virov:

  • koncesijske dajatve; na podlagi Zakona o skupnosti študentov jo plačujejo organizacije, ki posredujejo začasno in občasno delo (študentski servisi), in jo zaračunavajo delodajalcem pri posredovanju izplačil za opravljeno študentsko delo;
  • republiškega proračuna po pogodbah z različnimi ministrstvi za določene namene (npr. subvencioniranje študentske prehrane, za posamezne projekte iz različnih področij dejavnosti ŠOU v Ljubljani),
  • prispevkov študentov, ki jih vplačujejo pri vpisu v različne programe interesnih dejavnosti študentov;
  • prihodkov od dejavnosti, ki jih opravlja za uresničevanje svojih nalog in ciljev (npr. vstopnine za javne prireditve);
  • prihodkov od lastnega premoženja (npr. najemnin za poslovne prostore, ki jih ŠOU v Ljubljani oddaja v najem, obresti od depozitov in vrednostnih papirjev, v katere ima ŠOU v Ljubljani vložen del svojega denarnega premoženja);
  • dotacij, daril in sponzorskih vložkov; ŠOU v Ljubljani jih pridobi za določene projekte, ki jih neposredno organizira oz. za upravljanje določenih dejavnosti;
  • drugih virov (npr. zamudnih obresti, refundacij stroškov itd.)